Popovratku iz dzungle nas je nekaj zmotilo, a dolgo nismo ugotovili kaj. Potem pa kot strela z jasnega. Nekam je izginil hisni petelincek Claudio, ki nam je popestril jutra od 3 oz. 4. ure zjutraj naprej. Prav tako pa s svojim oglasanjem tudi dopoldneve, popoldneve in vecer. Kadarkoli smo bili na dvoriscu, ocitno na njegovem kruniku je razglasal, da je ozemlje njegovo, mi pa njegove kure. Svojih zacuda ni imel. Se mi zdi, da je imel krizo identitete. V svojih najboljsih moceh pa nobenih pick okoli, da bi jih pokomandiral.Skratka v soboto po povrartku smo jedli cudovito kokosjo juhico, caldo de gallina recejo tu. Nekaj dni kasneje, ko o Claudiu povprasamo Gospodarico Cristino, nam zagotovi da je Claudio pac moral iti. Petelini namrec tu, ko dopolnijo doloceno starost pac grejo. Vse bi bilo dobro, ce nas ne pobara z nasldenjim vprasanjem: "Le han gustado caldo de gallo?" Caldo de gallo? Cakaj malo, petelinja juha? Kapne nam in zacnemo se vresce smejati. Ubogi Claudio je svoje zivljenje koncal na nasih kroznikih. Ne moremo se sprijazniti s to izgubo. Kdo nas bo pa zdaj budil zjutraj? Bil je ponosen petelin in pogresali ga bomo. Res je prelestno kikirikal.
Claudio R.I.P.
Claudio R.I.P.
Ni komentarjev:
Objavite komentar